O Kralju Matjažu je znano veliko različic in pripovedovanj. Podobni junaki, ki spijo v gori, so še bretonski kralj Artur, ki naj bi počival v gori Etni, danski Holger, češki Vaclav, ciganski Penga, Karel Veliki, Friderik Barbarosa in Friderik II. Tudi Atilov grob naj bi bil pod goro v središču sveta.
To pa je ena od različic.
Še mladoletni Matjaž se je kot hlapec udeležil starodavnega obreda kronanja, ki je potekal tako, da so v množico vrgli krono in tistemu, ki je pristala na glavi prinesla kraljevski tron. Ker je bil Matjaž premlad, so postopek ponovili 3x, pri čemer je krona vsakič pristala na njegovi glavi. Tako so sodelujoči spoznali, da je takšna volja usode in Matjaž je postal kralj. Bil je pravičen vladar, ki mu je bila dobrobit ljudstva na prvem mestu, v njegovo korist tudi ni omahoval pri kaznovanju gospode. Prav tako se je rad oblačil v opravo povprečnih ljudi in tak pogosto preverjal razpoloženje med njimi. Na enem izmed teh pohodov je preko njenega očeta spoznal bistroumno deklico Alenčico, ki je postala njegova žena in mu rodila tri sinove.
Kot zaščitnik se je uveljavil predvsem zaradi uspešne obrambe proti Turkom, ki so v tistih časih pustošili po naših koncih. V boju je kot Aleksander Veliki vedno sodeloval v prvi vrsti in bil tudi večkrat ranjen in odpeljan v daljno Turčijo. Ugrabljena je bila tudi njegova ljuba Alenčica, vendar sta se zavoljo njune hrabrosti in zvijačnosti vsakokrat rešila iz ujetništva.
Malo je imel tudi sreče, saj ga je enkrat rešila hčerka turškega sultana, Marjetica, ki se je vanj zaljubila in ni mogla prenesti misli na to, da bi ga njegov oče usmrtil. Sam se z njo ni mogel poročiti, ampak ji je v zameno dodelil enega od svojih sinov.
Tako je vladal naprej, dokler njegovega dvora ni doletela nesreča - Alenka je zbolela za neozdravljivo boleznijo in ji po parih mesecih agonije tudi podlegla. To je Matjažu pomračilo um in ga gnalo v vedno nove vojne in roparske pohode. Postal je celo tako predrzen, da si je dovolil terjati goro, ki je pripadala Bogu in ga izzval na odločujoč spopad. Kmalu je spoznal, da je storil napako in v znak pokore zaprosil Boga, da ga skupaj z njegovo vojsko zapre v goro. V votlini pred katero raste suha lipa, ki ozeleni na Božič in se nato zopet posuši, tako za kamnito mizo sedi ter čaka, da mu brada sedemkrat zraste okrog mize. Ko se bo to zgodilo, se bo Matjaž prebudil in s svojo vojsko rešil slovenski rod ter znova vzpostavil takšno blagostanje kot je vladalo njega dni.
Nekateri pa pravijo, da se je to že zgodilo.
http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3079117
Ni komentarjev:
Objavite komentar